• flag
  • flag
  • home
  • contact
  • sitemap

Poljanska cesta 19

4224 Gorenja vas

tel: 04/5107310

info@kmetijapustotnik.si

01s 02s 03 04 05s

11. December 2013

Slovenski siri in sirarstvo

Planšarije na Veliki PlaniniFrancija, Italija, Švica, Nemčija in Nizozemska so države s različno kulturo, naravnimi danostmi in zgodovino, vendar pa imajo kljub temu nekaj skupnega – dolgo in bogato tradicijo sirarstva. Le kdo ne pozna švicarskega Ementalerja, italijanskega Parmezana ali francoskega Briea? Sirarstvo in siri imajo v teh državah prav posebno mesto.

Čeprav se Slovenija s svojo sirarsko tradicijo težko postavi ob bok nekaterim tujim državam, ne gre zanemarit dejstva, da ima ta dejavnost tudi na našem območju pestro zgodovino, ki seže vse do časa Srednjega veka.

Sprva se je začelo sirarstvo pojavljati predvsem na planšarijah, vzrok za začetek te dejavnosti pa gre iskati v precej praktičnih razlogih. Kmetje, ki so svojo čredo pasli po okoliških travniki so hitro ugotovili, da imajo od pomladi do jeseni, ko so bili pašniki polni sveže trave in zelišč, živali veliko več mleka kot pozimi. Da so imele planšarske družine tudi v zimskih mesecih dovolj hrane, je bilo potrebno mleko skladiščiti v taki obliki, da ohranja čim daljšo trajnost, a kljub temu še vedno vsebuje pomembne vitamine, minerale, beljakovine in maščobe.

Na planina so v začetku izdelovali predvsem sveže mlečne izdelke, kot so kislo mleko, skuta, topljena smetana, sireki in trniči (slednji so značilni predvsem za območje Velike Planine). Ti še danes veljajo za tipične in tradicionalne slovenske mlečne izdelke.

Iz hribov in planšarij se je sirarstvo počasi preselila tudi v doline. Najbolj znani območji, kjer so kasneje začeli sirariti tudi trše, zorjene sire sta Tolminsko in Bohinj, od koder še danes izvirajo nekateri geografsko zaščiteni siri.Tudi na ostalih območji Slovenije se je, v različnih oblikah, pojavljajo in razvijalo sirarstvo. Na Primorskem, so začeli z izdelovanjem kozjih in ovčjih sirov, med tem ko je prekmurski del Slovenije znan predvsem po svojih sirekih.Učenci 1. sirarskega tečaja na Slovenskem

Tradicija sirarstva pa je bila, v začetku 12. stoletja, močno prisotna tudi na področju Poljanske doline. Pisni viri namreč dokazujejo, da je za časa Freisinških škofov najmanj pet kmetij iz okolice Poljanske doline obvezne dajatve plačevalo s siri. Take kmetije pa so bile v urbarjih vpisane kot »sirnice« (od tod izvira tudi ime našega centra).  

Čeprav se tradicija slovenskega sirarstva težko primerja z tradicijo nekaterih tujih dežel, pa se lahko danes ponudba slovenski sirov nedvomno postavi ob bok italijanskim, švicarski in nizozemskim.